Kako pomembno je najti in poiskati ljudi ter videti onstran.?! Kolikokrat ne vidimo preko svojih prepričanj in zastrtih ogledal?! In kar je še huje, odpovedali smo se spoznavanja z ljudmi. Cele dneve ne počnemo nič drugega , kot da srečujemo kar naprej sami sebe v večno istih ogledalih, v katerih se ne prepoznamo. Če bi se zavedali dejstva, da v drugem vedno vidimo sebe, da smo sami v puščavi bi se nam zmešalo. Bi bili potem pripravljeni kaj spremeniti? Bi nam mogoče kanilo,da kar dajemo od sebe dobimo nazaj? Bi se bili pripravljeni spoznati? Sprašujem se kakšni bi bili? Bi si znali prijazno prisluhniti? Ali bi še kar naprej vztrajali v igri šarade? Bi se razkrili in dovolili,da nas drugi vidijo brez mask? Bi znali najti v sebi moč,da delamo dobro.?
Vedno bolj mi postaja jasno,da gre na koncu prav za to. Da zavzameš stališče dobrega in vzameš življenje v svoje roke. In ga živiš. Ne danes...ne jutri...danes!!!....Z veliko mero upanja in vere,da je kar počneš dobro. Korak po koraku pa ga odevaš v barve ljubezni, prijateljstva, ...velikih in malih trenutkov,...Vse to z velikim čopičem in v čimbolj pisanih odtenkih. Ko bomo enkrat prišli do konca...in to je skorajda edina zanesljiva stvar, ne bo pomembno koliko imamo na računu, koliko kreditov smo odplačali, kako in s čem smo se tja pripeljali...ne bo nam pomagala polna omara,...niti gromozanska hiša s kopico krame,ki se je leta skladiščila...na koncu bo stelo le kar smo dobrega storili. Komu smo pomagali....komu podarili trenutek ali dva..spet komu samo nasmeh. ...in ja tako lahko mali človek spremeni svet...kdor dela dobro in za višjo bit ni majhen,...postane v svojem bistvu velik...in vsa njegova ljubezen in tisto dobrega kar nosi se zlije v en jezik,ki ne potrebuje razumevanja...samo odprte oči...in srce...
In kot je krasno rekel Mali princ: „ Potrebno je gledati s srcem, bistvo je očem skrito.“
( o.a. včasih se počutim kot jež...pod bodicami in vso obrambo se skriva veliko mehkobe in topline).
Ni komentarjev:
Objavite komentar