Pogrešala bom Hansa. Hans je umsko zaostal moški, ki me skoraj vsak dan pride pozdravit v trgovino kjer delam. Govori precej nerazumljivo. A s svojimi toplimi očmi pove več kot vsi govorci v kilometrskih govorih. Hans govori univerzalen jezik ljubezni. V bistvu vem o njem zelo malo, ima okoli 50 let in živi s svojo mamo. Vsak dan se sprehodi po Cityparku kjer obišče „svoje“ trgovine, pozdravi, v kavarni sam spije svojo kavo in ob odhodu vsakemu posebej zaželi lahko noč. Prijazno in nevsiljivo. Navadila sem se ga. Všeč mi je da me pride pozdravit. Daje mi občutek ,da spadam nekam in da imam nek stalen ritem. Prisrčen je,ko mi že od daleč maha in klice Aniiiii. Pogrešala ga bom sedaj,ko se trgovina prodaja in ne bom več delala tukaj. Ahhhh kako sovražim selitve, nagle spremembe in vse te pretrese, ….sprašujem se kdaj se bodo stvari umirile…vsaj toliko,da lahko zadiham. Samo EN globok vdih bi rada.
Tako sem utrujena. Včasih se počutim kot senca same sebe. Neka klonirana Anjuška, marioneta…ki funkcionira…predvsem funkcionira….Prekleto kako rabim dopust…to sem dejansko spoznala zadnjič,ko sem se zvečer zalotila,da sem tako izmozgana,da sem se neznansko veselila svoje jutranje, ubijalske doze kave. Postala sem pravi kavoholik. Moraš biti karakter, da nosiš podočnjake s takim stilom kot jaz.
In ja...sovražim selitve...in še bolj sovražim občutek,da je moje življenje konstantno v škatlah. Da nimam svojih korenin in da vlačim svojo kramo povsod s seboj...svojo materialno in čustveno prtljago. Blaž mi je dobro rekel: „ spremembe so tvoja edina stalnica“ . Ko se pogovarjava z gospodom B-jem zgoraj ( o.a. g.B je Bog, sva na ti zadnje čase ), pogosto rečeva kakšno na to temo-mi pravi,da moram začeti migat...pa saj se trudim presneto...Anjuška izpreči bo treba, mi govori mala Anjuška v glavi...dopuuuuuuust!!!!
Kaj bo Hans sploh opazil,da me ni? Bo mislil,da sem izginila? Saj ne bo mislil,da sem ga kar pozabila?! Saj bo vedel,da mi je pri srcu...bo kajne?! Podarila mu bom angelčka za spomin,da bo pazil nanj. Da bo vedel,da se je nekoga dotaknil. Da je s svojo toplino pobožal mojo dušo in me spomnil,da je vsak človek sveta zgodba ( o.a. tudi to sem od Blaža pobrala). Trstenjak bi še samo rekel: „ Dobro je biti človek“.
Piki, rada te imam *
OdgovoriIzbriši