Včasih se razda na tisoče koščkov.
Razgrebe do neprepoznavnega.
Na pogorišču tega, kar je nekoč bilo, najde lepo.
Hrani otroke lačne pozornosti.
Drobtine meče golobom.
Zna se zlomiti in pustiti padati dež.
Zbira črepinje in jih lepi v velike vaze.
Na star zid riše rože.
Iz okruškov sestavi lepega zmaja.
Z veliko radirko briše slabo.
Barvo zliva čez hladno sivino.
Meša štrene in jih ravna v dolge ceste.
Trenutkom daje pomen.
Resnobi v zrcalu se posmehljivo smeji.
Tiho pljuska notranja reka.
Zliva se v velik val.
Malo še in bo preplavila rob.
Pozor.
Reši se, kdor se more.
V očeh se ji lesketajo diamanti.
Tudi pogumne punce jočejo.
Takrat, ko jih nihče ne vidi.
Ihtijo z dvignjeno glavo.
Hitro in globoko.
Slane so velike solze.
 |
Ilustracija: Alina Glyinkova |
Ni komentarjev:
Objavite komentar