Danes si me izzval,da razmišljam o sebi.
Da se še enkrat poglobim v gmoto neizrečenih besed in razpuščenih misli.
Postavil si me na piedestal in rekel, govori.
Beseda pa se niso hotele sestaviti.
Ihtela sem in besno stiskala prste.
Kako naj povem potrebno?
Kako naj iztisnem sebe v umetelne stavke?
Pozabila sem že kako to gre?
Naj bom kar tiho?
Potne roke, srce bije.
Ali naj rečem,da sem najboljša?
Si laskam, kot mlada frajla?
Se moram smejati tvojim šalam?
Je bilo to zmeraj tako težko?
Od kdaj rabi ljubezen dolge monologe?!
Jaz. Tisoča in prva.
Stara zgradba, potrebna prenova.
Sončni žarek, ko je zunaj brije mrzli veter.
Večni sanjač.
Opazovalka, iskalka in strogi komisar.
Leta povežem v potne liste nekdanjih doživetij.
Sama sva na strehi sveta.
Lahko poletiva kamor želiva.
Danes nisva starčka.
Siva ti pristoji.
 |
Foto: Lorinda Garcia |
Ni komentarjev:
Objavite komentar