Ona je mavrica, ki vedno prehiteva samo sebe.
Majhna regratova lučka.
Polna drobnih želja in neuresničenih sanj.
Dišeča po božiču in skrivnostih.
Sladek marcipan.
Zanjo je vsak dan piknik nad mestom.
Kot za šalo niza puhaste oblake na zlato nit.
Stare strehe dobijo pisane pike in dimnike narejene iz sladkorja.
Ulice preobleče v vijugaste črte.
Na oknih pušča hrustljave piškote.
Poštarju nariše zavite, črne brke.
Starim mamam prilepi nasmehe na zgubane obraze.
Otrokom deli sanje in vijoličaste dežnike.
Misel za mislijo jih spne v venec nežnih sanj.
Smeh in milina.
Pletene nogavice in širok šal.
Na glavo si povezne smešen, star klobuk.
S nagajivim pogledom me kliče.
Pridi, igrajva se, bodiva za en dan spet otroka.
Teciva tja, čez cvetoč travnik.
Zavije me v plet topline in jesen zadiši drugače.
Jabolka in slive.
Piknik nad mestom.
Otroški smeh.
Dan neskončnih sanj.
 |
| Ilustracija: Ariane Armstrong |
Ni komentarjev:
Objavite komentar