Novoletne zaobljube...ja... Malo morgen

Vsako leto podoben šmoren. Tik pred koncem se name usuje vsa teža celotnega leta. Občutki podivjajo. Letos sem imela taki emocionalni tutti frutti, da prisežem, da sem prvič v življenju pomislila,da trpim za nekim, več tedenskim pms-om. No... Ob vsem pompu, pa se seveda oglasijo še sorodniki, prijatelji in znanci. Kar naenkrat, vsaj meni, zmanjka časa. Vsako leto isto sranje. Oprostite izrazu. Pokoplje me slaba vest in jeza, da še niso izumili neke naprave, ki bi me klonirala in mi nekako omogočila, da sem na večih koncih hkrati. Sprijaznim se, ko logično premislim in vidim, da svet ni pripravljen še na eno Anjuško. Še to komaj zmore :)

Ste opazili, kako si ljudje zmeraj voščimo? Srečnega, pa zdravega....In običajno zraven stegnemo še tisti stavek: »Pa, da bi bilo letos popolnoma drugače. Da bi prihajajoče leto zradiralo vse kar je bilo v starem slabo«. Noooo. Jaz lanskega leta niti slučajno ne bi zbrisala. Kaj šele »fotošopirala«. Dva tisoč dvanajst. Moram sicer res priznati, da ne vem, če sem že katero leto tako čakala,da bo konec. Čin čin. Bum in tresk. Ognjemet in  trk s kozarci, pa čimprej spat. Če strnem (res) na kratko. Bilo je leto, ki je pokazalo vse svoje obraze, pa še dvakrat vmes šlo na stilsko preobrazbo.  Da poudarim. Niti slučajno nisem tip človeka, ki verjame v čudežno resignacijo in spremembe iz danes na jutri. Ampak, če bi ta praznični pomp in ostalo norenje, trajalo še kak teden dlje, bi resno premislila o menjavi vere. Zdi se mi, da je čas za prepotreben januarski mrk. Za dneve, ko se posvetimo sami sebi. Premeljemo  kaj je bilo prelomnega. Stvari obrusimo, pobrišemo in jih delikatno pospremimo v novo leto.

Moja novoletna zaobljuba je, da letos ne napišem nobene zaobljube. Ne toliko, ker so ostale v zraku še lanski sklepi (Silvestrovo vol.1), ampak bolj zato ker nekako ne verjamem v te zadeve. In zato ne bom napisala niti ene. Nooo... kaj lahko eno tako polovično? Pol zaobljubo/sklep. V letu 2013 bom se izogibala uporabi besedne zveze: »Sem v gneči«. Imam zelo dober načrt in predvsem ZELO dobro namero, da to dejansko udejanjim. Malo me sicer skrbi statistika, ki pravi da gre večina novoletnih zaobljub v maloro že pred 21.januarjem. Kakorkoli. Zadnje čase se skrajno resno sprašujem, če se staram ali pa sem samo čudna. Vsako leto mi je namreč bolj odbijajoča neiskrenost in vsa posiljena evforija. Hitenje in grobo tlačenje opravkov v že tako prezasedene urnike. Grozen mi je občutek in obnašanje, da se nekaj mora, ker je Božič, Silvestrovo, Valentinovo... ali kaj jaz vem kateri praznik. Ponosna sem nase, da sem letos kar dobro opravila z zadevami. Uspelo se mi je izogibati velikim gnečam v nakupovalnih centrih, darila sem naredila sama in nisem poslala niti enega verižnega smsa z vsebino, ki je skorajda zmeraj ista. Slabše sem se odrezala pri razporeditvi obiskov. Pa ja... Letos je še eno leto.

Anderson je nekoč tako lepo dejal: "Življenje doživljamo skozi svoje zaznave, obarvano pa je s tistimi barvami, za katere se sami odločimo." Želim si, zase in za vse vas, da bi bilo letošnje leto pisana barvna paleta. S svetlimi in tistimi temnejšimi odtenki, brez katerih ne moremo naslikati nočne podlage in nanjo vseh svetlih zvezd. Da  bi se večkrat poslušali. Znali ceniti kaj je bilo dobrega in zmeraj našli v sebi luč, ki vas bo gnala naprej. Predvsem pa, da ne bi nikoli nehali verjeti, da je prav vse mogoče. 

(o.a. Hmmm... Če še leto po prvem dnevu pozna, bo moje  presneto dobro! Popravek...Vrhunsko bo.)

Foto: Via Pinterest