Škripanje starih koles in zavora na zaledeneli progi.
Neskončne poti.
Iskanje zadnje postaje.
Postan sendvič in prekisle kumarice.
Pozabljene sanje.
Igral je namišljeno vižo.
Tistim malim ljudem.
Vsem, ki so prodali pet minut svojega časa.
Nehvaležnežem in barabam.
Propadlim upom.
Preigraval je tisto pesem.
Niti sam ni več točno vedel.
Kdaj so se misli v pesem zlile?
Od kod je prišel refren?
Melodija nova in stari verzi.
Je tiho zazvenela.
Najprej bojazljivo.
Nesigurna in mirna.
Kot postarana dama v novi obleki.
S plastičnimi uhani.
Bila je boljša kot prej.
Rdeči cvet na pogorelem polju.
Tisti hladen veter.
In tišina neizrečenih stvari.
Tiho igra srce na zarjavele strune.
 |
Foto: Courtney Shreves |
Ni komentarjev:
Objavite komentar