Priznam. Navdušena sem nad Pavčkom. Krasno ubesedi čustva in jih izpovedno prelije v pesmi. Ob vsem tem, pa jim doda še malo čarovnije in otroške nagajivosti. Danes me je prevzela njegova Prvikrat…ker je toliko stvari v življenju na nek način prvič. Prvič se enkrat zaljubimo, gremo v šolo,službo, … se potolčemo, pokrpamo, izgubimo, zrastemo, pademo…prvič in vedno znova poskušamo v življenju. To je ves čar tega popotovanja. Poskušati znova in znova. Dokler nam ne uspe. In morda je res drugič, tretjič, miljontič.. je na nek način zmeraj prvič, ker smo takrat tudi mi drugačni, novi, boljši in večji. Želim si, da bi vsi znali ob tem ohraniti smel pogled in vero, da bo šlo. Pa če ne ravno prvič, pa gotovo drugič. In ne bo zaradi tega nič manj magično. Ahhhh….Ljudem bi želela podariti več topline v očeh in več ljubezni v srcu. Prvič in vedno znova. Začenjam z velikim nasmehom. Prav sedajle.
Prvikrat, Tone Pavček
Enkrat je vse prvikrat
kakor v prvem razredu:
prvi otok, prva obala,
prva skala, prva korala,
prva riba, prvo drevo, prvi vrt
in iz ozadja
prva ladja
polna čudnega sadja
samoglasnikov in soglasnikov
črk in črt.
Enkrat je vse prvikrat.
Prva risba, prva naloga
in pod njo sonce
kot prva žoga.
Samo enkrat je prvikrat:
prva omama,
prva rana,
na belem listu prvi znak,
prvo čudo
in prvo hudo.
Vse drugo
je
drugo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar