Mogoče pa moram prepotovati vse začrtane in namišljene poti od Ljubljanskega barja do ulic Berlina, pa čez Italijo do Združenih držav, mogoče pa moram biti osamljena v Gradcu in zadovoljno sama v Toskani pa še kje, mogoče pa moram potovati tudi skozi slike v galerijah, arhitekturne detajle ali s knjigami in skozi knjige… mogoče pa moram pobarvati svoje misli in dovoliti,da me spijejo barve…
In zakaj, konec koncev, če ne zato, da bi se pesem, ki je dihala na mizi in se vrtela v krogu, nazadnje ustavila in se sesula v središče.
S tem, da se na cilju sesujem vase, dobim dokaz o tem, da sem bila na poti in da obstajam, obstajam v svojem središču, kamor sem se sesula...
In zakaj, konec koncev, če ne zato, da bi se pesem, ki je dihala na mizi in se vrtela v krogu, nazadnje ustavila in se sesula v središče.
S tem, da se na cilju sesujem vase, dobim dokaz o tem, da sem bila na poti in da obstajam, obstajam v svojem središču, kamor sem se sesula...
Ni komentarjev:
Objavite komentar