Ti si ziher Kanglerja volil?!

Po zadnjem protestu sem sklenila (nekako sama pri sebi), da do nadaljnjega ne bom napisala nobenega političnega bloga več. To je bil moj prednovoletni sklep številka 345.  Najedla sem se vseh političnih pomij, ki so me že kar nekaj časa silile na bruhanje. Po dolgem času, sem decembra povsem nerazpoložena za praznovanje, obdarovanje, lučke in ostale fine decembrske stvari. Še potica je letos povsem brez okusa. Težko se je mastiti, ko ti nekateri želijo, lačnemu servirati golobe. Ognila sem se vsakršni diskusiji o koncu sveta. Pa o zadnji vse slovenski vstaji. Še včeraj sem se grizla v jezik, ko je naša mala državica praznovala dan samostojnosti in enotnosti. O slednji že dolgo ni duha in sluha. Pa nisem rekla nič. Noo skoraj nič. Navsezadnje sem to jaz.

Nedavno sem zaradi reklamnega balasta, ki je pridno polnil moj nabiralnik kupila rumeno nalepko »brez reklam«. Za 0,42 € naj bi mi Pošta Slovenije zagotavljala, da v moj kaselc romajo samo dejansko relevantne zadeve. Priznam, da pri pregledovanju nabiralnika nisem najbolj vestna. Prvič zato, ker razen računov, ne dobivam ravno veliko pošte. Drugič pa, ker mi že nekaj časa ključ slabše odklepa in imam zato zmeraj Don Kihotske boje z nabiralnikom. V soboto sem skozi malo linico zagledala pošto. Naivno sem se razveselila decembrskih voščilnic, skritega darilca kake pozabljene duše ali pa vsaj česa lepšega. Namesto tega me je pa na formatu A3 gledal črni kozel, Franca, obraz ki smo se ga že vsi prenagledali. Sama se smatram za osebo z dobrim smislom za humor. In sem mnenja, da se je sladko smejati sam sebi in še posebej  nasmejati na svoj račun, a šele ko res razumeš šalo. In mislim, da je Franca spet ni.

Občanom in občankam je poslal manj »simpatični« časopis z naslovnico, ki naj bi bila parodija na slike uporabljene v protestih. Sliko »Gotof je«.  Ob vsej vsebini me je še najbolj zmotil njegov končni nagovor, ki je poln »budelavščin«. Če jih na kratko povzamem: Iz njega so (po Francovem mnenju) mediji, ljudje, ki so jih zavedle množice in mi vsi, ki nam je odpovedal razum, naredili črnega kozla. V bistvu sem ob branju samo čakala na stavek ali dva o tem, kaka škoda je za Maribor, da odhaja tak županski talent. Svoje božične in novoletne želje je naš »dragi« Franc uspel zapakirat v lasten slavospev in jokav, ter predvsem žnodrast izliv, kvazi čustev. Za zbruhat se. Ne bom se opravičevala za besede ali jih poskušala lepše zapakirati. V mesecu, ko naj bi štela iskrenost in pristne želje nimam volje in nikakršne želje poslušati balast nekoga, ki v kotu cvili medtem, ko njegove podgane bežijo v luknje. Jah... ko se ladja potaplja na plan prileze vsa golazen. Jaz. Miroljubno bitje, bi ga dala čez koleno in bi ga par krat po tazadnji plati. Konkretno. Kako nam lahko nekdo, ki očitno nima ne moralnih kaj šele družbenih vrednot, govori kaj je prav in kaj ne. In kaj nedopustno.

Pa me še ni niti tako vrglo to pismo. Bolj mi je danes nasmeh narisala nova Francejeva izjava. Dragi moji, jaz sem res verjela, da sem za letos že slišala vse butaste izjave. In ideje. Potem pa treeeesk. Franca bo ponovno kandidiral za župana MOM. Na tem mestu upam res trditi, da je izgubil vsak stik z realnostjo. Resda, da besede v naši državi že dolgo niso vredne več kot počen groš, a v situaciji v kateri se je znašlo naše mestece, se s takimi stvarmi ne gre šaliti. Lučk letos v mojem Mariboru skorajda ni. Ne vprašajte me zakaj. Vem samo, da sem se nekaj dni nazaj, Jerneji malodane opravičevala zaradi okrasitve mesta, ji kazala tisto siroto od jelke in ji poskušala s verbalnim pretiravanjem, vsaj malo naslikati neko praznično vzdušje. Vesela sem, da je recesija vsaj  odnesla tisto navzgražno kitajsko raketo/ smreko. December je v štajerski prestolnici v znamenju poklanjanja kock...pa ne čokoladnih. Letos se delijo granitne. Te letijo bojda lepše, kot novoletne rakete. Žalostno je, da smo namesto prižiganja lučk upanja, cel mesec zapravili v ugašanju nečesa, kar nikoli ne bi smelo priti tako daleč. V Mariboru  je zadnje čase ena izmed hujših žaljivk ta: »Ti si ziher Kanglerja volil?!«.  Kaj še moram kaj dodati?

Moram pa priznati, da Franca v svoji božični voščilnici, ne zaključi povsem neumno. V letu, ki prihaja nam želi, da mesto Maribor dobi župana, kot  si ga bo izbralo. Nisem povsem prepričana, da je razumel težo povedanega. Pa vendar. Politikom dajemo oblast volilici.. Hmmm... Alan Coren je enkrat rekel: »Demokracija je v tem, da izbereš svoje diktatorje, potem ko so ti povedali tisto, kar ti misliš, da hočeš slišati.«. Sledi sklep 346. V zadnjih...koliko še je do 2013? V zadnjih 4 dneh ne bom več bentila čez politiko. Niti malo. In ne bom uporabljala besede Gotof si, niti omenjala Franceja. Sem si že naredila mali šparavček, kamor bom metala »kazenske evre«. Recimo, da bodo slednji za kak deci ob novem letu. Da bo letos, res prelomno leto. Pa srečno Kekec. Mislim Franca. 

Oblikovanje: Anjuška I.