Ste opazili, kako si ljudje zmeraj voščimo? Srečnega, pa
zdravega....In običajno zraven stegnemo še tisti stavek: »Pa, da bi bilo letos
popolnoma drugače. Da bi prihajajoče leto zradiralo vse kar je bilo v starem slabo«.
Noooo. Jaz lanskega leta niti slučajno ne bi zbrisala. Kaj šele »fotošopirala«.
Dva tisoč dvanajst. Moram sicer res priznati, da ne vem, če sem že katero leto
tako čakala,da bo konec. Čin čin. Bum in tresk. Ognjemet in trk s kozarci,
pa čimprej spat. Če strnem (res) na kratko. Bilo je leto, ki je pokazalo vse
svoje obraze, pa še dvakrat vmes šlo na stilsko preobrazbo. Da poudarim. Niti slučajno nisem tip človeka,
ki verjame v čudežno resignacijo in spremembe iz danes na jutri. Ampak, če bi ta
praznični pomp in ostalo norenje, trajalo še kak teden dlje, bi resno
premislila o menjavi vere. Zdi se mi, da je čas za prepotreben januarski mrk.
Za dneve, ko se posvetimo sami sebi. Premeljemo kaj je bilo prelomnega. Stvari
obrusimo, pobrišemo in jih delikatno pospremimo v novo leto.
Moja novoletna zaobljuba je, da letos ne napišem nobene
zaobljube. Ne toliko, ker so ostale v zraku še lanski sklepi (Silvestrovo vol.1), ampak bolj
zato ker nekako ne verjamem v te zadeve. In zato ne bom napisala niti ene. Nooo...
kaj lahko eno tako polovično? Pol zaobljubo/sklep. V letu 2013 bom se izogibala
uporabi besedne zveze: »Sem v gneči«. Imam zelo dober načrt in predvsem ZELO dobro
namero, da to dejansko udejanjim. Malo me sicer skrbi statistika, ki pravi da
gre večina novoletnih zaobljub v maloro že pred 21.januarjem. Kakorkoli. Zadnje
čase se skrajno resno sprašujem, če se staram ali pa sem samo čudna. Vsako leto
mi je namreč bolj odbijajoča neiskrenost in vsa posiljena evforija. Hitenje in grobo
tlačenje opravkov v že tako prezasedene urnike. Grozen mi je občutek in
obnašanje, da se nekaj mora, ker je Božič, Silvestrovo, Valentinovo... ali kaj
jaz vem kateri praznik. Ponosna sem nase, da sem letos kar dobro opravila z
zadevami. Uspelo se mi je izogibati velikim gnečam v nakupovalnih centrih,
darila sem naredila sama in nisem poslala niti enega verižnega smsa z vsebino,
ki je skorajda zmeraj ista. Slabše sem se odrezala pri razporeditvi obiskov. Pa
ja... Letos je še eno leto.
Anderson je nekoč tako lepo dejal: "Življenje
doživljamo skozi svoje zaznave, obarvano pa je s tistimi barvami, za katere se
sami odločimo." Želim si, zase in za vse vas, da bi bilo letošnje leto
pisana barvna paleta. S svetlimi in tistimi temnejšimi odtenki, brez katerih ne
moremo naslikati nočne podlage in nanjo vseh svetlih zvezd. Da bi se večkrat poslušali. Znali ceniti kaj je
bilo dobrega in zmeraj našli v sebi luč, ki vas bo gnala naprej. Predvsem pa,
da ne bi nikoli nehali verjeti, da je prav vse mogoče.
(o.a. Hmmm... Če še leto po
prvem dnevu pozna, bo moje presneto
dobro! Popravek...Vrhunsko bo.)
Foto: Via Pinterest |
Ni komentarjev:
Objavite komentar